MI SMO




...živahna mlada družina, ki bi rada imela svoj dom: Peter (za ženo in prijatle Pero), doštudirani dipl. org. manager, v praksi pa restavrator; Maja, akademska slikarka, tudi občasna restavratorka, zadnje čase pa predvsem - srečna ilustratorka; Nejc, šestletnik, ki rad nori okoli, ampak ima tudi rad knjige (po mami, seveda); in triletni Lovrenc, ki se takooo rad crklja, zadnje čase pa tudi malo trmari.
Stvar je pač taka, da smo imeli (v nasprotju z starim slovenskim pregovorom) pri nas najprej kravci, zdaj pa je treba poskrbeti še za štalco. In ker oba, ki to družino preživljava spadava v prekerno delovno silo (in to še v umetniški branži), sva morala glede tega pošteno premisliti. In sva premišljala kar ene tri leta, dokler se nisva pogumno odločila za hišo iz naravnih materialov (to je lesa, slame in ilovice, pa še česa). Predvsem zato, ker znava veliko in dobro sama delati (desetletne izkušnje iz obnavljanja slovenske kulturne dediščine) in ker so materiali cenejši. Seveda tudi zato, ker je takšna gradnja kakovostna, izjemno prijetna za bivanje in lepa. Pa še, ker je trajnostno in lokalno naravnana. Pa kljub temu, da nekateri še vedno mislijo, da se nama je čisto zmešalo. Sicer pa upava, da bo na koncu tako, kot je lepo povedal naš sosed: "Najprej so se drugi vama smejali, potem se bosta pa vidva drugim." (v tem primeru se bova sicer samo prijazno smehljala;)
Tako zdaj, z lastnimi rokami in velikodušno družinsko pomočjo v vasici Mačji Dol na številki 13 delamo svojo hišo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar