VRT(iček)

Seveda je bil že čas, da počasi začnemo kaj migati okoli hiše. In tudi smo, čeprav zares bolj počasi - malo brkljamo in kaj spečemo. V prvem pomladanskem navdušenju smo se celo (prezgodaj) odpravili v vrtnarijo po sadike jagod, pa smo namesto njih lahko dobili le solato in nadzemno kolerabo. Plus drobnjak in pehtran (zame, ko se bom naučila narest in ne samo pojest najboljšo pehtranovo potico), ki sta trenutno še nastanjena v glinene lonce, dokler ne stuhtamo, kje bi bilo na voljo dovolj trajno in mirno mesto zanju. Filozofsko izhodišče naših vrnarskih podvigov je ekološka in permisivna vzgoja rastlin (malo po prepričanju in malo po sili razmer, ker ne pridemo vsak dan naokoli plet, zalivat, negovat in prišepetavat).

Smo pa tudi že praznovali - naš Nejc je imel sedem let (!), tako da smo priredili majhen piknik v družinskem krogu (in v krogu okoli oknjišča). Vse najboljše, srček!