SLAMNATA OPRAVILA IN DROBNARIJE

Kot se je izkazalo v prejšnjem tednu, smo malo prehitro napovedali blatne packarije - z drobnimi, a ne nepomembnimi detajli se bomo očitno ubadali še ves ta teden. Vmes je bilo potrebno zamenjati še pol slamnatega vogla, saj sta nam malo zagodla vreme in slab žleb stare hiše. Mokra bala ni za kaj, to je pač dejstvo. Hišica je zdaj že lepo zaprta na vseh pravih koncih. Hvala fotroma za zagnano pomoč (upamo, da že okrevata po napornem tednu:) in pridruženemu delovno dopustniškem Mitji.

POVABILO! ILOVNATI OMETI! BLATNE PACKARIJE!!!

Takole, pa naša frajla končno dobiva kožušček. Letos je (vsaj do tega tedna je bilo) vreme veliko bolj primerno za tovrstne gradbene posege, tako da je pri nas spet akcija. V tem tednu bomo končali s postavljanjem sten, drugi teden pa se začne delo z ilovnatimi ometi. Če je tam zunaj kdo, ki bi se želel pridružit, je zelo dobrodošel! Info na 051 349 093 ali peter.drakslar@gmail.com.

Ni najbolj fotogenično, ampak ponjave so se v nevihtah prejšnjih dni izkazale za zlata vredne.

Takole smo ometavali Balco. Marina in Miha, hvala za pomoč in tole neprostovoljno poziranje:D! Rokavice se tudi letos dobi pri nas:)

POGLED SKOZI OKNO

Ja, ja, saj vemo - letošnji tempo je bolj zložen in ogrevamo se nekako tako hitro kot letošnje vreme. A se vseeno premika; trenutno je v delu lesena konstrukcija za okna. Vmes že načrtujemo detajle za izvedbo slamnatih sten, planiramo zemeljska dela in se nadejamo vročinskega vala. V dnevni sobi smo si organizirali letno kuhinjo za ribje piknike in rojstnodnevna praznovanja, v tistih nekaj vročih dneh pa so si otroci lahko celo namočili rite.

Ogrodja za okna in stekla na južni ter vzhodni strani.

Tole je razgled iz bodoče delovne sobe na zahodni strani (sosednji hrib in sosedov kupček tlakovcev)...

...in iz kuhinje na vzhodni (sosedov prelepi sadovnjak).

In toliko o tradicionalni delitvi dela :)

VRT(iček)

Seveda je bil že čas, da počasi začnemo kaj migati okoli hiše. In tudi smo, čeprav zares bolj počasi - malo brkljamo in kaj spečemo. V prvem pomladanskem navdušenju smo se celo (prezgodaj) odpravili v vrtnarijo po sadike jagod, pa smo namesto njih lahko dobili le solato in nadzemno kolerabo. Plus drobnjak in pehtran (zame, ko se bom naučila narest in ne samo pojest najboljšo pehtranovo potico), ki sta trenutno še nastanjena v glinene lonce, dokler ne stuhtamo, kje bi bilo na voljo dovolj trajno in mirno mesto zanju. Filozofsko izhodišče naših vrnarskih podvigov je ekološka in permisivna vzgoja rastlin (malo po prepričanju in malo po sili razmer, ker ne pridemo vsak dan naokoli plet, zalivat, negovat in prišepetavat).

Smo pa tudi že praznovali - naš Nejc je imel sedem let (!), tako da smo priredili majhen piknik v družinskem krogu (in v krogu okoli oknjišča). Vse najboljše, srček!

ZIMA, ZIMA BELA

Letošnja zima je bila tako dolgo časa zelena in precej topla, da smo počasi že dobivali slabo vest, ker smo z našim delom na Pšenički (za lansko leto) zaključili. No, zdaj je sneg pobelil tudi našo streho, tako da povsem opravičeno doma na toplem premlevamo načrte za spomladanska in poletna slamnata opravila. Aha, smo pa pred vremenskim preobratom dobili na parcelo še eno pomembno pridobitev - namreč, kabel za optiko (opa:).

OBROBLJENA STREHA

In končno imamo še obrobe in žlebove, po katerih se bo v prihodnje dež iz strehe lepo prelival v kapnico. Zdaj, ko gre naša delovna sezona počasi h kraju (in nekoliko popušča tudi delovna vnema), smo zelo veseli, da imamo hišo pod streho in kapjo.

DE STROJ NA JUGU

Naslednji vikend po tričetrtnem prekrivanju strehe sta se oglasila brat Jure in, kot vedno, oč Lojz. Oč Janez, ki je sicer glavni načrtovalec energijske politike na Mačjem Dolu 13, je na južnem delu strehe že prej namestil nosilce za sončne kolektorje. Te (trije komadi, vsak po 60 kg) je bilo treba spraviti gor in jih lepo namontirati. Nato so fantje še pokrili do konca. Vse je bilo opravljeno v soboto, zato smo na nedeljo prvič po dolgem času počivali :D! Hvala Janez, Jure in Lojz!

Montaža kolektorjev - z lahkotiko.

Taaadaaa! Tile Stroji nam bodo greli vodo ob sončnem vremenu. In še to - prvi kolektorji v vasi!

In dokončno pokrivanje. Čisto na koncu so šli gor slemenjaki.

Takole izgleda naša domačija (in sosedov travnik) od zadaj zdaj, ko sta pokriti obe strehi.

In še pokrivanje v šestih slikah. Zdaj, ko je streha pod streho, pravi šefica, da veselica bo:)!

LEPA RDEČA STREHA

"Samo, da bo enkrat streha gor," smo se pridušali vsi po vrsti, a je bilo treba spet počakat na lepo vreme. Razjasnilo se je za drugi septembrski konec tedna, v katerem smo na sekundarno folijo nameščali remelne za zračni kanal in late, nato pa še kritino. Najprej je bilo seveda veliko merjenja in preračunavanja, v nedeljo, ko je bila matematična plat zadeve jasna, pa je steklo kot namazano. Ob tem je treba priznati, da so bili kljub splošni zagnanosti najbolj neustavljivi (tako po praktični kot po retorični plati) starejši mladinci - Lojze, Janez in Boris. Z nami je bila ves čas tudi babi Slavi, ki je potrpežljivo prenašala moške debate in fantovske vragolije. V soboto so pomagali Ana, Anamarija, Katjuša, Nataša in Tomaž, v nedeljo pa Samo, Nina, Naja in Zala ter radomeljska slamnata sekcija Gašper, Meta in Bor. Najprisrčnejša hvala vsem!

Talna mizarska dela.

Janez vedno prvi zleze na streho. Najprej smo naredili zračni kanal, da se bo streha od spodaj lepo luftala.

Remelnom sledijo late.

Vmes smo od spodaj v drugo oljili opaž. Čopič (in pivo) smo seveda dali v roke slikarki ;P

Do konca sobote je bilo opravljeno na severni strani strehe.

V nedeljo je šlo vse veliko hitreje in bolj rutinirano. Kritina je opečnata, naravno rdeča, engobe.

Fantje so bili endvatri okoli ovinka.

Živahno je bilo tudi spodaj; Samo je sam opravil težaško delo prinašalca in dvigovalca ceglov (ki niso lahki), Lojz je skrbel, da so zadeve potekale tako kot je treba, punce so sestavljale pa splošni nadzorni odbor.

Pred dokončnim pokritjem bo treba na južno stran namestiti še kolektorje. Po tako divji akciji smo bili malo že tudi utrujeni. Izplen vikenda je tako takle.

VAŠKO POMETANJE

Za intermeco moram poročati o imenitnem dogajanju v Mačjem Dolu, namreč o tradicionalnem drugem pometanju vaške ceste. Konec poletja se je (skoraj) čisto vsa vas zbrala na kup in se s (priporočljivo ne najbolje ohranjenimi) metlami lotila pometanja. Ob tem smo se lahko sosedje ter sovaščani pomenili o vseh mogočih zadevah, poleg tega pa nismo bili niti lačni niti (bognedaj) žejni - saj se je pilo pri (skoraj) čisto vsaki hiši, tudi naši! Upamo, da se bo ta lepa tradicija vaškega rajanja ohranila mnogo let - najmanj do takrat, ko bomo spet potrebovali novo cesto.